Citati avtorja Urška Perenič

»Črtice je treba brati v kontekstu prvega petletja po drugi svetovni vojni.«

»Liričnost razpoloženja, na ljudskost v slogu in občutenju naslonjena pesniška govorica, ki prehaja v intimistično izpoved, ter prepoznavna in ustvarjalno preoblikovana narodna simbolika so značilnosti, ki so izražene tudi pri Maistru kot besednem umetniku.«

»Čudovito, ko bi ob robu vseslovenskega leta Ivana Tavčarja, pa najsi se to komu zdi še tako asketsko, ne zgolj vedeli povedati, da je bil Ivan Tavčar liberalni politik, ampak predvsem to, da je bil eden najodličnejših slovenskih literarnih popisovalcev ljubezni. Pravzaprav Ljubezni.«

»S tem se po pravici uvršča v okvire srednjeevropskega meščanskega umetnostnega sloga bidermajerja.«

»Pahorjevo 108 let trajajoče življenje je pravzaprav zgodovina v malem.«

»Tisti, ki smo imeli pri tem določen delež, nismo bili celo leto o ničemer vprašani. Zato to obžalujem in se mi zdi pravzaprav tragedija, če ga res ne bo na tem sejmu.«

»Na straneh V(e)rtca od leta 1871 do izida slovenske pesniške knjige na pragu 90. let 19. stoletja množično razveseljevala (naj)mlajše in skupaj z njimi nekoliko starejše bralce.«

»Pa je sploh mogoče, da ni nihče niti pomislil na to?«

»Njena poezija je drobna, vendar lepa in hkrati velika, saj je oprta tudi na spoznanje o pomenu maternega jezika in slovenske kulture.«

»Imela je srečo, da je pritegnila pozornost edinega slovenskega literarnega lista, ki si je kakor ona želel, da bi čim več mladih pridobil za branje in da bi slednjič brali vsi …«

»Vrhunec je dosegla tako rekoč v preddverju slovenske moderne, leta 1889 z zbirko Vijolice.«

»V ospredju pa bo literatura, saj je prav njegovo literarno delo tisto, kar ga je preživelo in je eden izmed stebrov slovenskega realizma.«

»Ko je konec 19. stoletja začel v samozaložbi izdajati svoja dela, ki so se mu zdela najboljša, je zapisal, da ga je politika izčrpala in mu popila moči, zato čuti potrebo, da se vrne k literaturi. Torej je bila literatura zanj nekakšno zatočišče in prostor svobode.«

»Delo je rezultat, kot bi rekel Jurčič sam, izjemne ‘ženialnosti’, delavnosti in študioznosti.«

»Zato, je prepričana Urška Perenič, je treba romanu Luize Pesjak Beatin dnevnik priznati nacionalno relevantnost in ga, po kritičen pretresu v spremni študiji, v nasprotju z dozdajšnjima žanrskima oznakama – ženski in sentimentalni roman – obravnavati 'kot primer dveh doslej popolnoma spregledanih tipov: dnevniškega in družinskega romana. Beatin dnevnik je prvi primerek slovenskega dnevniškega romana sploh!'«

»Novost v slovenskem kontekstu, še dodaja Urška Perenič, pa je tudi spoznanje o zgledovanju pri skandinavskem meščanskem tipu družinskega romana – zlasti pri pisanju švedske zagovornice ženskih pravic Fredrike Bremer.«